page headline img

Od sadik do čaja

Bogastvo Matere zemlje se kaže v njeni sposobnosti, da iz glinenega prahu zraste zdravilo, ki odpravi naše bolečine in nam povrne zdravje. Vendar je pot do čaja precej dolga in se kaže tudi v potu naših vrlih žena, ki s pridnimi rokami pobirajo list za listom, cvet za cvetom in sestavljajo mozaik ljubezni, ki bo v obliki zeliščnega čaja odpravil naše zdravstvene težave. 

Oranje in »česanje njiv«

Delo se začne že jeseni, ko se mati narava ovije v jesenski plašč in se pripravi na starko zimo. Takrat je čas za oranje njive. Oranje na njivi ustvari globoke brazde prsti in starih rastlin, ki pod snežno odejo strohnijo in se omehčajo. Trda zima in mraz naredita prst prhko in mehko in s tem bolj rodovitno. Spomladi, pred sajenjem rastlin, pa je čas, da se njiva »počeše« ali »pofreza«. S tem postopkom trde brazde omehčamo, jih ogladimo in pripravimo za sajenje.

Mesec maj – ko se roka prvič dotakne prsti

Zdravilne rastline sadimo maja, ko mine nevarnost zmrzali. Skopljemo jamico, v katero položimo še čisto majhno in nežna rastlinico. Delo na polju maja rado prikliče nežen spomladanski dež, ki zalije naš trud, rastlinicam pa daje moč za čim hitrejšo rast.

Pod vročim poletnim soncem


Negovanje zdravilnih rastlin.

Negovanje rastlin v veliki meri pomeni okopavanje na polju. Okopavanje je pravi blagoslov za zelišča, saj z rahljanjem zemlje in puljenjem plevela naredimo prostor zeliščem, da lahko lepo in pogumno rastejo naprej. Po naših izkušnjah po okopavanju rastline vedno znova bolje poženejo, kar kaže na blagodejen vpliv okopavanja na rastline. Seveda jih ob tem kmet in kmetica s svojo razvito zavestjo, ki jo redno negujeta s transcendentalno meditacijo, božata in bogatita. Rastline rastejo iz zavesti kmeta in ob okopavanju se zavest kmeta preliva v rastlino in ji podarja zdravilnost in moč.


Žetev - najprijetnejši del opravil


Ročno pobiranje zdravilnih rastlin

Žetev je najlepša od vseh opravil na polju, saj srce izpolnjuje občutek doseženega, ko je njiva polno obrodila in kmeta nagradila za ves njegov trud in nego zdravilnih rastlin, zelišč in njiv. Pri nas, na Plavici, žetev poteka ročno, saj rastline postrižemo s škarjami. Pri tem jih s striženjem »ozaljšamo« vendar ne preveč, saj običajno rastline še dvakrat ali trikrat rodijo. Zdravilne rastline vedno nabiramo suhe, saj od dežja vlažna rastlina ne bi bila obstojna.

 


Nabiranje cvetov slezenovca


Nabiranje cvetov slezenovca


Nabiranje cvetov

Pobiranje cvetov pa je posebna igra potrpežljivosti. Naša dekleta na polju poberejo na tisoče cvetov. Neskončna igra barv, ki se ob tem poraja med prsti in vedno zadovoljne stranke so nam v zadoščenje, kljub občasnim pikom čebel, ki neumorno raziskujejo in odkrivajo sladkosti kraljestva medu. 

Po kmetiji odmeva zvok stoletne slamoreznice


Rastlino je potrebno še narezati

Zdravilno rastlino je potrebno po žetvi pripraviti za zeliščni čaj. Najprej jo narežemo na stoletni slamoreznici. Čeprav deluje staromodno, pa je dobro prenovljena slamoreznica prava pridobitev za utrujene roke, ki so prej ure in ure razrezovale rastline. Zvok velikega kolesa slamoreznice je pomirjujoč, šelestenje v čeber padajočih narezanih rastlin pa privablja nasmeh, oplemeniten s prelepim vonjem, ki se širi iz aromatičnih olj, ki se ob tem izločajo.

Sušenje v starem čebelnjaku


Nasekljane rastline so pripravljene za sušenje


Cvetove posušimo v manjši sušilnici


Cvetove posušimo v manjši sušilnici

Tam, kjer se je nekoč razlegalo brnenje čebelic, se danes sušijo zelišča za naše čaje. Na policah iz jute se včasih tudi več dni sušijo zdravilne rastline. Kadar nam zmanjka mesta v čebelnjaku, si pomagamo še z manjšo priročno sušilnico, omaro, darilo naših prijateljev iz Wiesa, ali pa damo rastline za daljši čas sušiti na domači kozolec ali »toplar« po domače. Vsakdo, ki v tem času stopi v naš čebelnjak, doživi pravo aroma terapijo, saj je v zraku nabito polno aromatičnih olj. Najlepše diši meta, zato ni čudno, da je po tej zdravilni rastlini dobilo ime marsikatero slovensko dekle. 

In rastline so pripravljene

Sedaj so rastline pripravljene in običajno jih pospravimo v papirne vreče ter shranimo na suhem v skladišču. Kot ve vsak dober zeliščar, je potrebno zelišča hraniti na suhem, zato pri nas vedno brnijo razvlaževalniki, ki poskrbijo za ustrezno klimo v prostoru.

Zeliščni čaj je na mizi


Čaji, mazila, tinkture in olja


Sedaj nas loči le še korak do okusnega čaja na naši mizi. Potrebno je poznati dobro recepturo v katero je vtkano veliko modrosti in izkušenj, zmešati različna zelišča v pravih količinah in čaj primerno zapakirati v lepo oblikovano vrečko. To pri nas še vedno počnemo ročno in tako zagotovimo, da so zelišča čim dlje v stiku z nami in našo zavestjo. 

Tradicionalna priprava čaja

In kako si skuhamo čaj iz zdravilnih rastlin? Najprej zavremo vodo. Idealno je, če voda vre vsaj 10 minut. Potem vodo odstavimo z ognja in v liter vode vsujemo 4 čajne žličke zeliščnega čaja. Počakamo 10 minut, precedimo in shranimo v termos steklenici. V termovki hranimo večino čajev, ki jih pijemo vroče, ostale pa lahko hranimo npr. v vrču. Čaj pijemo po požirkih na vsako uro nekaj požirkov, približno 1liter čaja dnevno. Lahko pa si trikrat dnevno skuhamo po tri decilitre svežega čaja in ga v miru popijemo. Nekatere vrste čajev lahko hladno namakamo čez noč, zjutraj zavremo in precedimo ter jih čez dan pijemo po požirkih.

Kontakt: Plavica d.o.o., Zagradec 6A, 1303 Zagradec, Slovenija | Telefon: 01 620 8843, 01 7886815, 040 588 844 | Email: info@plavica.si